Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se lahko poda zaradi hujših kršitev delovnih obveznostih…Kaj so hujše kršitve? Sodišče je določilo, da je pojem „hujša kršitev“ pravni standard, zato je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena. Sodišče je tisto, ki v sodnem postopku presoja utemeljenost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri tem pa tudi težo konkretnih kršitev, zaradi katere je podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Torej, določitev in opredelitev hujše kršitve ni le avtonomna pravica delodajalca. Npr. delodajalec lahko v pogodbi o zaposlitvi določi, da je hujša kršitev, če delavec zamudi 5 minut na delo, če pa bo zaradi tega delavcu izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi bo sodišče presojalo ali je ta kršitev res tako huda, da nadaljnje sodelovanje delavca in delodajalca ni več mogoče. Moramo vedeti, da je za ugotavljanje nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi predvideno sodno varstvo (tretji odstavek 204. člena ZDR). V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi velja tudi obrnjeno dokazno breme (drugi odstavek 82. člena ZDR), kar pomeni, da mora delodajalec v sodnem postopku dokazati utemeljenost odpovednega razloga.
