Pokojnina je naša lastnina, ki nam je vzeti nihče ne more in ni darilo države. Za pokojnino delamo celo življenje in vplačujemo prispevke. Žal po obstoječi zakonodaji, država lahko vzame pokojnino in bo šele Ustavno sodišče ugotoviti moralo, če je pokojninska zakonodaja v tem delu
skladna z Ustavo. Zakaj je temu tako? Ob sprejemanju nove pokojninske zakonodaje je zanimanje javnosti bilo usmerjeno v prehodne določbe oziroma v člene, ki določajo starost in pokojninsko dobo, ostali členi niso bili deležni velike pozornosti. Veliko direktorjev družb se je ob upokojitvi izbrisalo iz sodnega registra, kajti direktorji se upokojiti ne morejo. Po upokojitvi so dovolili ponovno imenovanje za direktorja ali se sami imenovali, ZPIZ obvestili niso in še naprej prejemajo pokojnino. Vodili so ali še vedno vodijo družbe, brez nagrade ali z nagrado, s pogodbo o poslovodenju ali brez. Danes jim grozi, da bi, kot slabo ali napačno informirani upokojeni podjetniki lahko ostali brez prejetih pokojnin, pa še prispevke bo plačati treba. V naši praksi smo imeli kar nekaj primerov, ko so nas upokojeni podjetniki in direktorji prepričevali, da jih DURS, ZPIZ, občina, zavodi…, tudi računovodje opozorili niso, da je nekaj narobe. DURS in ZPIZ nista opozarjati dolžna, od računovodij, ki izvajajo računovodske predpise je pretirano pričakovati, da poleg svojega zahtevnega dela še poznajo pokojninsko zakonodajo ali pravilnik o kakovosti pekovskega kvasa ali poslovnik o delu parlamenta. Tisti upokojenci – direktorji, ki so se zglasili v KADROS-u so po pojasnitvi zakonodaje, ki za ustvarjalne upokojence ni pravična, sprejeli naše nasvete in rešitve ter prav tako, kot upokojeni podjetniki danes težav nimajo.
