Podjetja so pri določanju delovnega časa fleksibilna in imajo veliko možnosti na razpolago, ki jih zaradi nepoznavanja zakonodaje ne izkoristijo in se raje »jezijo« na delavce, ki tedaj ko imajo dela ne delajo in nasprotno, ko jih ne potrebujejo, delajo oz. delovni čas zapravljajo. Oblike
delovnega časa (obvezni, izmenski, premakljivi, deljeni, posebni…) se uredijo v internem pravilniku v katerem določijo tudi kaj je s primanjkljajem ur, odhodi med delom, kontrolo prisotnosti… Pri izdelavi pravilnika je potrebno poznati novejšo sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in prakso Višjih delovnih sodišč v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru, kajti zaradi nepoznavanja le-te se lahko v podjetju zapletejo v nepotrebne spore z delavci. Na koncu koncev že pravilnik o delovnem času je potrebno pripraviti in sprejeti po ustreznem postopku.
