Praktiki, ki že trideset let spremljamo delovno zakonodajo, smo v novem Zakonu o delovnih razmerjih (UL RS št. 21/13 – v nadaljevanju: ZDR) prvo pregledali kazenske določbe, in smo ugotovili, da je za nespoštovanje 80 členov (od 230) predpisana kazen oz. globa. Torej 80 členov je
z nevidno nitjo neposredno povezano z obrtnikovo denarnico. Opisano bo le nekaj pasti in podano nekaj odgovorov na vprašanja s katerimi se bomo srečevali v praksi.
Z najmanjšo globo od 750 do 2.000 eurov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če: delavcu ne izroči fotokopije prijave v zavarovanje v 15 dneh od nastopa dela; delavcu ne izroči pisnega predloga pogodbe zaposlitvi; ne določi pogojev za opravljanje del delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi za posamezno delovno mesto ali za vrsto dela; delavca ne obvesti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in o pravnem varstvu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi; delavca ne obvesti o odmeri letnega dopusta… in še in še.
Za manjše delodajalce so globe nižje. Delodajalec bo moral določiti pogoje za opravljanje dela (sistemizacijo delovnih mest ali vsaj opis delovnega mesta oz. izpolniti PD obrazec!), delavcu pravočasno vročiti predlog pogodbe o zaposlitvi, fotokopijo prijave v zavarovanje, obvestilo o dolžini letnega dopusta…tudi sporazum v primeru sporazumne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti ustrezno napisan. Ne zadostuje delavčeva odpoved in pripis delodajalca „strinjam se“.
Z srednjo globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje delodajalec če: pri sprejemanju splošnih aktov ne komunicira z delavci oz. ne omogoči delavcem, da se seznanijo z vsemi veljavnimi splošnimi akti; ne obvesti službo varstva pri delu o zaposlenih delavcev za določen čas in o začasnih delavcih; ostale kršitve niso tako pogoste….Delodajalec bo pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, delavcu moral predstaviti panožno kolektivno pogodbo, ki bo zapisana v pogodbi o zaposlitvi in ustrezne pravilnike, ki obstajajo v podjetju.
Z veliko globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec če: krši prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu; pri njem opravlja delavec delo na podlagi pogodbe civilnega prava v nasprotju z zakonom; sklene pogodbo o zaposlitvi z osebo, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela; sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zunaj primerov določenih z zakonom; sklene eno ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z zakonom….
Glede na to da več členov govori o mobingu in ukrepih za preprečevanje mobinga v podjetju, bo v podjetih potrebno sprejeti pravilnik o preprečevanju mobinga na delovnem mestu. Zaradi lažjega vodenja postopka odpovedi pogodb o zaposlitvi, bi bila koristna še pravilnika o preverjanju alkoholiziranosti delavcev na delu in o nadzoru odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe. Popolna novost v zakonu so samozaposlene osebe, ki preko lastnih podjetij (varilci, vozniki, projektanti, kamermani, tajnice…) 80% svojih letnih dohodkov pridobijo od istega naročnika. Zakon jim daje močno delovnopravno varstvo, pa še poseben zakon bo sprejet. Pogodbe o zaposlitvi morajo biti napisane strokovno in natančno. V pogodbi o zaposlitvi mora biti določena panožna kolektivna pogodba, ki določa pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev, ki niso zapisane v pogodbi o zaposlitvi. Če se delodajalec ne najde v nobeni kolektivni pogodbi (npr. svetovalna podjetja, projektanti), mora sprejeti interne splošne akte, ki nadomestijo kolektivno pogodbo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vodi v evidenci 45 kolektivnih pogodb.
Za člane Obrtno – podjetniške zbornice Slovenije, velja Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo, gradbinci ne smejo pozabiti še na gradbeno kolektivno pogodbo, kovinarji in livarji še na kovinsko…. Zaradi nepoznavanja kolektivnih pogodb, delodajalci nenamerno delajo škodo sebi ali delavcem. Droben primer iz prakse. Po kolektivni pogodbi za kovinarje in livarje iz leta 2006, delavcem v tej panogi pripada dodatek v višini 0,6% za vsako leto dela pri zadnjem delodajalcu. Nekatera podjetja še vedno obračunavajo 0,5% za vsako leto skupne delovne dobe, tudi tistim, ki so sklenili pogodbo o zaposlitvi po letu 2006. V vsakem primeru je nekdo oškodovan. Najdejo se tudi podjetja, ki še vedno prisegajo na splošno kolektivno pogodbo ali kolektivno pogodbo med zasebnimi delodajalci in delavci, ki sta že zdavnaj odpovedani in ne veljata več. Primerov je veliko. Za nameček veliko delodajalcev ne pozna vsebino z zakonom določene minimalne plače in si po nepotrebnem povečuje stroške dela. V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (UL RS št. 21/13) je urejena nova oblika začasnega ali občasnega dela npr. za upokojence. Upokojenec ali drugi upravičenec lahko opravi največ 60 ur v koledarskem mesecu. Število upravičencev pri delodajalcu je odvisno od števila zaposlenih delavcev. Nove globe v višini 500, 1.000, 3,000 in 6.000 eurov so predvidene za nepravilne evidence ur, za prekoračitev omejitve začasnega ali občasnega dela, za nepredložitev obračuna in neplačilo dajatve iz začasnega ali občasnega dela v predpisanem roku, za opustitev sklenitve pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela. Nova delovna zakonodaja bo v uporabi od dne 12.4.2013. Zaradi naglice pri sprejemanju, prinaša nekaj negotovosti, zadrege in strahu, ker podjetja imajo malo časa za pripravo. Nihče med nami ni vseveden. Danes se znanje tako hitro širi, da temu celo strokovnjaki komaj sledijo. Brez sodelovanja in izmenjave znanja ne gre več.
